top of page
Search

Značilnosti populizma v srednji Evropi: poročilo in povzetek glavnih tez okrogle mize

Uspešno je zaključena še ena izmed okroglih miz, ki jih prirejamo v okviru projekta Jean Monnet Chair: Populizem in prihodnost evropske demokracije. Če smo še prejšnji teden spoznavali značilnosti populističnega diskurza v Sloveniji, sta v sredo 19.5.2021 med 17h in 18h doktorska kandidata Sándor Kovács in Rok Bratina, slednji tudi avtor tega zapisa, razpravljala o značilnostih populizma v srednji Evropi. Dogodek je moderiral njun mentor in hkrati nosilec naziva Jean Monnet Chair prof. dr. Matevž Tomšič. Okrogle mize ki sta jo skupaj organizirali Fakulteta za medije (FAM) in Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) , se je sicer udeležilo več kot 20 udeležencev.


Z leve proti desni: Rok Bratina, Matevž Tomšič in Sándor Kovács


V naslednjih stavkih bomo strnili glavne ugotovitve obeh gostov. Populizem v srednji Evropi je posledica in ne vzrok politične krize, v kateri se je znašla EU. Njihove začetke gre iskati pri koncu prejšnjega desetletja, ko se EU neuspešno spoprijema z reševanjem finančne in gospodarske krize, se leta 2015 nadaljuje z migrantsko krizo, danes pa smo priča zdravstveni krizi, kjer EU ponovno reagirala prepočasi in prepustila breme državam članicam. Kot je poudaril Sándor, imajo veliko vlogo pri vzponu populizma v srednji Evropi mediji, ki jih vsakokratna vlada, pa naj si bo to leva ali desna, izkoristijo v svoj prid. Kot primer ponudi madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana in opiše, na kakšen način se je Orban skupaj s svojo stranko Fidesz utrdil na oblasti, ki zdaj nepretrgoma traja že več kot desetletje.


Avtor pričujočega teksta je ob tem dodal, da bi lahko poleg medijev, ki na gledalce seveda še kako vplivajo, bilo potrebno omeniti tudi zahodnoevropski diskurz, ki na države srednje Evrope vselej gleda pristransko in mnenje srednjeevropskih voditeljev, ne glede na politično orientacijo, praviloma marginalizira. To seveda državljani teh držav čutijo, vidijo in preberejo v domačih mediji. Prav od tu bi veljalo postaviti tezo, da je srednjeevropski populizem praviloma usmerjen proti bruseljski eliti in sicer na krilih podpore domače javnosti. Prostor srednje Evrope je fenomen v tem smislu, da še vedno obstaja močna navezanost na nacijo in tradicijo, česar se zavedajo tudi populisti in to s pridom izkoristijo.


Dogodek se je zaključil s prijaznim povabilom moderatorja za vprašanja s strani udeležencev. Ker teh ni bilo smo se po dobri uri zanimivega pogovora, ki je po eni strani dal nekaj novih iztočnic za raziskovalne namene, po drugi strani pa je ponudil udeležencem tudi nek nov vidik o srednjeevropskemu populizmu nasploh, za katerega se zdi, da se za njim še toliko bolj dviguje prah kot se za populizmom sicer.


bottom of page