top of page
Search
Writer's pictureRok Bratina

Poročilo s torkove okrogle mize (Zimski tabor 2022)

V torek 1. marca se je v sklopu Zimskega tabora med drugim odvijala tudi Okrogla miza z naslovom »Sposobnost evropskih institucij za uspešno soočanje z najpomembnejšimi družbenimi problemi«., ki zavedajoč se aktualnih razmer, ki se dogaja »pred pragom« Evropske unije ne bi mogel biti bolj na mestu. Udeleženci, teh je bilo okrog 30, so povrhu vsega imeli možnost prisluhniti zelo zanimivim sogovornikom in sicer so bili štirje. Franca Bogoviča, evropskega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke, drugače pa člana SLS (Slovenske ljudske stranke) in tudi bivšega ministra za kmetijstvo ni potrebno posebej predstavljati. S svojimi vrstoletnimi izkušnjami, ki si jih je nabral v francoskem Strasbourgu, kjer potekajo plenarna zasedenja »predstavnikov evropskega ljudstva«, je lahko iz »iz prve roke« razložil kako konec koncev EU sploh deluje, na podlagi česar je bilo mogoče ocenjevati tudi njeno uspešnost. Potem je tu prof. Matej Makarovič (ZNP), znanstveni raziskovalec, predavatelj, publicist in politični komentator, ki je razmišljal o ti. razmerju moči na relaciji institucije – države članice ter kako se po njegovem EU znajde pri soočanju s kriznimi razmerami. O vladavini prava in o stanju na tem področju na evropskem nivoju je svoj pogled ponudil specialist za pravna vprašanja prof. Jernej Letnar Černič (Nova Univerza). Četrti »član« okrogle mize pa je bil idejni vodja tega dogodka prof. Matevž Tomšič (FAM), tudi zelo aktivnem na znanstveno-raziskovalnem področju, v zadnjem času se še posebej zanima za fenomen populizma. Prav prof. Tomšič je recimo izpostavil, da bi si morala EU postaviti prioritete v okviru njenih pristojnostih, s čimer bi se lahko učinkoviteje soočila z izzivi in jih tudi uspešno reševala. Vsi razpravljalci so enotnega mnenja, da je prav dogajanje, ki smo mu priča v Ukrajini dokaz, da EU lahko deluje enotno in da ko je temu tako, potem se lahko EU na mednarodnem prizorišču po moči in vplivu brez težav ob bok postavi ostalim geopolitičnim akterjem kot so na primer ZDA, Rusija ali pa Kitajska.


Okrogla miza se je zaključila po dobrih dveh urah. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalimo vsem udeležencem, ki so se dogodka udeležili, še posebej pa gre zahvala gospodu Bogoviču, prof. Makaroviču, prof. Letnar Černiču in prof. Tomšiču, ki so vsak na svoj način pristavili svoj kamenček v mozaiku, da je okrogla miza uspela tako, kot smo si jo zamislili.



Comments


bottom of page