Evropski populistični voditelji je naslov, ki ga je svojemu eseju nadela naša študentka Suzana Križ. V njem poskuša odgovoriti na vprašanje ali je sploh možno zmagati na volitvah brez populizma. Glede na to, da bodo v Sloveniji v letošnjem koledarskem letu izvedene trojne volitve (poleg parlamentarnih in predsedniških še lokalne), se zdi, da je objava tega eseja prišla zares v pravem trenutku. Še več, ker Suzana preizprašuje vlogo medijev v smislu poročanja in interpretacije vpliva populizma oz. ti. populistov na družbo, je tema tega eseja le še bolj na mestu in kot taka vredna pozornosti. Tole spodaj je samo uvod, za pokušino. Več besedila pa najdete s klikom na povezavo (spodaj):
Populizem je trenutno najbolj aktualen politični fenomen v Evropi. Gre za ločevanje politične stvarnosti na dva nasprotna tabora – ljudstvo in elite, pri čemer naj bi izključno populisti predstavljali ljudstvo nasproti elitam. Predvsem desni, nativistični populizem ima tako na vzhodu kot na zahodu stare celine občuten vpliv pri oblikovanju političnega diskurza, ki se zaradi oportunizma tradicionalnih političnih strank pomika vse bolj v desno. Nativistični populizem predstavlja resno nevarnost za človekove pravice v Evropi, saj poleg tega da človekove pravice populistično prikazuje kot oviro pri vladanju ljudstva, vsebinsko pomeni netolerantnost in diskriminacijo manjšin ter migrantov, teptanje človekovih pravic v imenu javne varnosti in diskreditacijo medijev in nevladnih organizacij, na vzhodu Evrope pa populizem napada temeljne elemente vladavine prava, sistema zavor in ravnovesij ter ustavne demokracije, skozi katere se človekove pravice uresničujejo. Za učinkovito in uspešno soočanje z nevarnostmi, ki jih aktualni nativistični populizem prinaša, je poleg javnih obsodb nativističnih argumentov treba nasloviti vzroke za vzpon populizma in resno premisliti o prevladujoči ideologiji, dominantnem družbeno-ekonomskemu modelu v zahodnem svetu in nedemokratičnih tehnokratskih političnih rešitvah ter skozi temeljne spremembe sistema človekovih pravic, ki bi v sistem vključile solidarnost in vzpostavile socialne pravice kot enakovredne civilnim in političnim pravicam, ponovno utrditi človekove pravice kot temeljne pravice, ki pripadajo vsem ljudem. (Elias Rudolf, 2108)
Comments